Vse kar si želim je biti Tvoj.
V najglobljih prostorih vesolja
se skriva prav isto kot tukaj,
kajti globina je v tvojih očeh,
ki zrejo v moje.

...vse kar si želim je biti Tvoj.

Ko se zazrem v tvoje oči oslepim -
toda potem vidim več kot prej,
saj vidim Tvoj resnični obraz,
obraz, ki nima konca -
v svoji lepoti je neskončen.

In tvoj obraz vidim v vsakem travnem listu,
v vsakem sončnem žarku,
v kačjem pastirju,
ki ponoči sanja o potoku čiste vode,
v obrazu starke, ki sedi na verandi -
zroč v temo,
v obrazu vojaka, ki ga obdaja praznina,
v obrazih otrok, ki se igrajo na travniku.

Trenutek mine, še eden... in vse je le še spomin-
toda vesolje še pomni vsakega od Tvojih obrazov,
še vedno pomni, kako je nekoč, davno davno nazaj,
topel veter božal staro drevo ob potoku,
še pomni, kako sta se ljubimca gledala
tam v senci starega drevesa...

...si še tu, Ljuba? Zemlje že dolgo ni več.
Si še tu, Ljuba? Še vedno vidim le Tvoj obraz.
Si še tu?